[vodič] KAJ JE GOZDNI VRT?

.

.

.

 

KAKO USTVARITI IN NEGOVATI GOZDNI VRT

Gozdni vrt je habitat v katerem raste pestra združba rastlin, s poudarkom na užitnih in drugih koristnih rastlinah. Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, vpzenjavke, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, trajna zelenjava ipd. Je dom mnogim drugim življenskim oblikam. Osnova za ustvarjanje je opazovanje naravnih procesov in vzorcev.

Gozdni vrt-koristnost

Značilnosti

– funkcionalna celota raznolikih vrst –
– vključitev rastlin, ki zagotavljajo gnojenje in biomaso za zastirko –
– uporaba dinamičnih akumulatorjev (rastline z globokimi koreninami, ki črpajo minerale iz globine tal in jih prinašajo v zgornje plasti, kjer so na voljo drugim rastlinam) –
– rastline izbrane zaradi njihove zmožnosti privabljanja koristnih predatorjev, ki vzpostavljajo ravnotežje škodljivcev –
– uporaba sort, ki so odporne na bolezni –
– povečana vloga drevesne strukture in odpadlega listja, ki izboljša kroženje snovi in hranil ter poveča odpornost na sušo –
– gradnja humusa in izboljšava tal –

fijeroga-088resize

Fijeroga nad Koprom – zasaditev sadnega drevja, sadnega grmičevja, začimb, zelišč, okrasnih trajnic, zelenjave ipd.

1. OPAZOVANJE

Gre za ustvarjanje, negovanje ter koriščenje dinamičnega sistema. Razne tehnike, recepti in ideje nam na začetku ne pomagajo kaj dosti. Opazovanje je temelj, ki omogoči, da nam narava pokaže pot. Pri opazovanju je bistvenega pomena, da ostanemo v vprašanju!

  • Kakšni so naši cilji oz. nameni? Kaj želimo od gozdnega vrta?

Ali želimo ustvariti komercialni gozdni vrt za prodajo pridelkov ali ciljamo le na domačo samooskrbo? Ustvarjamo izključno za zabavo in eksprimentiranje ali pa ustvarjamo gozdni vrt z namenom izobraževanja?

  • Kakšna je lokalna klima oz. biom v kateremu se nahajamo?
  • Opazovanje narave
  • Kakšni gozdovi nas obkrožajo, katere rastline uspevajo v naravi

Najprej je potrebno opazovati (slišati, tipati, videti, vonjati, občutiti, začutiti, biti pozoren, biti radoveden).

Kdo je naš učitelj?

Gozdovi odlično delujejo brez naše pomoči. Ni mehanske košnje, pletja, škropljenja ali prekopavanja. Ni pesticidov, herbicidov in kemikalij. Tudi gozdni vrtovi delujejo po istih načelih. Manj posegov, večja učinkovitost! Delo z naravo je pametna in najbolj učinkovita pot k regenerativni vzgoji hrane, ki ne nudi samo hrane, ampak življenski prostor. Čas je, da se posvetimo regeneraciji sistemov, ki so polni življenja, hrane, lepote in varnosti. Bistvo je v opazovanju in sonaravni negi.

Gozd je ena izmed najlepših in najučinkovitejših oblik življenja na zemlji. V gozdu je življenje na vsakem koraku! Predstavlja bogastvo biotske raznovrstnosti, rodnosti, prepletenosti dreves in drugih rastlin, ki zapolnjujejo vsak možen prostor. Rastline so ena izmed mnogih oblik življenja v gozdu. Gozdovi sami sebe podpirajo brez človekove pomoči in so hkrati dom za približno 50-90% vse svetovne kopensko živeče biodiverzitete – vključno z opraševalci in divjimi sorodniki mnogih kmetijskih pridelkov (Vir: WWF Living Planet Report 2010). Tropski gozdovi vsebujejo med 10-50 milijonov vrst, preko 50% vseh vrst na planetu. Deževni gozdovi pokrivajo 2% zemeljske površine in 6% njene kopenske mase, in vendar so dom za več kot polovico svetovnih rastlinskih in živalskih vrst.

Gozd = gozdni vrt?

V gozdu drevesa tvorijo globoko senco. Drugače je na gozdnemu robu, ki je zaradi dobre osončenosti bistveno bolj raznolik. Pri ustvarjanju gozdnega vrta je gozdni rob naš velik prijatelj! Na robu gozda bomo našli vzorce, jih opazovali in preslikali. Pomemben vzorec, ki mu bomo namenili veliko pozornosti, je slojnost.

Gozdni vrt4Slojnost različnih vrst rastlin optimalno koristi prostor in čas. Slika je simbolična.

velika drevesa:
žlahtni (pravi) kostanj, ginko

srednje velika drevesa:
jerebika, brek, mokovec, skorš, čremsa, murva, divja hruška

veliki grmi in nizka drevesa:
shepherdia, kobulasta oljčnica, šmarna hrušica, smokva, leska, mirabolana (marabela, ringlo), dren, nešplja, asimina ali paupau (asimina triloba), rakitovec, črni bezeg, glog, divja jablana

srednje veliki grmi:
aronija, češmin, robida, malina, ribez, kosmulja, kitajska češnja, kosteničevje, šipek, kutina, črni trn, brin

majhni grmi:
mahonija, borovnica, brusnica, gozdna jagoda

vzpenjavke:
akebija, kitajski kivi, mini kivi, shizandra

druge rastline z užitnimi plodovi:
decaisnea, trolistna citrona (vrsta limone, ki izhaja iz Himalaje in Kitajske in je odporna proti mrazu do -15°C)

NAČRTOVANJE

Zelo smiselno je predhodno načrtovanje najvišjega sloja, torej sloj dreves in večjih grmov. Zavoljo dobre osončenosti smo pozorni na velikost in širino dreves, razdaljo med njimi, število rastlin itd. Zelo veliko vlogo igra vzorec zasaditve!

Razpršena zasaditev z dobro osončenostjo

Tak način zasaditve pride v poštev predvsem na bolj položnih terenih. Rastlinam zagotovimo, da se razvijejo v vsej svoji velikosti in potencialu. S tem namenom opazujemo osamelce različnih vrst rastlin v bližnji okolici. Osamelec je izraz za drevo oz. rastlino, ki raste nemoteno, kot posameznik v vsem svojem potencialu. Splošna smernica je, da visoka drevesa sadimo približno 10-20 metrov narazen. Dolgoročno se krošnje dreves ne stikajo, ampak med njimi ostane vsaj meter in pol prostora. To pomeni manj bolezni, dobro zračnost, osončenost, rodnost. Takšna zasaditev zagotavlja tudi večjo pestrost in rodnost rastlin v nižjih slojih.

krošnja-razdalje

Vrstni/linijski tip zasaditve

Je odlična izbira v kombinaciji s pašništvom, kmetijskimi obdelovalnimi pasovi itd. Pride zelo prav na strmih terenih in za razne komercialne zasaditve.

Prvotne površine

Velik vpliv na ustvarjanje, zasaditev in nego gozdnega vrta imajo začetne prvotne površine. Ali bomo začeli s travnikom, njivo, gozdnim robom, gozdom, površino z zelo slabo zemljo itd. V vsakemu primeru bomo poskrbeli za raznolik habitat, ki tla ščiti, rahlja in bogati. V veliko pomoč je študija nasledstva oz. sukcesije.

Gole površine

Prva stvar, ki bode v oči so gola in izpostavljena tla. Rastlin ni, ali pa jih je bore malo. Takšen habitat ni optimalen za sadno drevje. Sadno drevje in grmičevje se sicer brez težav posadi, a to ni zdrav habit. Gola tla veter izsuši, dež zbija, sonce zapeče. Posledica so erozija, odnašanje prsti, izgubljanje rodnosti, pomanjkanje življenja v tleh. Smiselno jih je čim prej ozeleneti. Zavarovati tla, izboljšati strukturo ter poskrbeti za rodnost prsti je glavni namen. Bolj kot je cvetoče in zeleno, bolje je. Mladike sadnega grmičevja, dreves ter drugih rastlin se bodo v začetnih letih počutile veliko bolje, kot na golih tleh.

Izboljšava slabih tal

To storim na več načinov, eden izmed njih je s pomočjo pionirskih rastlin. Kaj pionirske rastline so in kakšno vlogo imajo si preberite v naslednjih temah:

AKUMULATORJI HRANIL
FIKSATORJI DUŠIKA

Travnik

Na travniku brez težave ustvarimo gozdni vrt. Osebno sem že marikateri travnik spremenil v gozdni vrt. Zelo zabavno in rodovitno delo je to. Habitat, v katerega ne posegamo z redno košnjo, ščiti zgornjo površino zemlje in nudi življenjski prostor za mnoga bitja in organizme. Rastlinska masa poskrbi za organsko snov, ki se kasneje spremeni v zemljo oziroma humus. Košnja v primernem času se pusti kot organska snov v habitatu, saj se z njo ustvarja humus, neguje mladike ipd. Tudi zaraščujoči travniki so ogromen potencial za gozdni vrt, saj se dostikrat na takšnih površinah že pojavljajo samonikle sadne vrste, ki jih lahko cepimo. Možnosti je res ogromno.

gozdnivrt 2011-2015

Nekoč travnik, sedaj mlad gozdni vrt. Vsako leto je lepši.

Gozd in gozdni rob

Gozd, sploh pa gozdni rob nam v Sloveniji nudi lepo osnovo za ustvarjanje. Vsebujejo rastlinske združbe, vzorce in ostale temelje, ki nam pomagajo pri razumevanju, ustvarjanju in negovanju gozdnih vrtov.

“//… ustvarjanje gozdnega vrta se je smiselno lotevati tudi na podlagi že obstoječih gozdnih površin, ne pa zgolj na golem ozemlju. Z malo energije in nege se usmerimo v izboljševanje pogojev že rastočim plodnim rastlinam v gozdu in na gozdnem robu (drnulje, šipek, robide, črni trn, šparglji, kostanj itd.)…//” – Janez Božič, izvleček iz članka https://janezbozic.wordpress.com/2012/01/16/gozdni-vrt/

IMG_9378

Sodelovanje z gozdnim robom in nastanek gozdnega vrta

Rodnost v gozdnem vrtu

Povzetek poglavja o rodnosti in hranilih iz knjige Creating a forest garden, avtor Martin Crawford

Hranila so na voljo v obliki iztrebkov ptic in drugih živali ter s pomočjo rastlin, ki vežejo dušik. Trajnostni vir vseh hranil prihaja tudi s pomočjo gliv – naravna mineralizacija kamnin.

Različne rastline potrebujejo različna hranila

Rastline v gozdnem vrtu so glede na potrebo po hranilih razdeljene na štiri skupine.

1. dobijo dovolj hranil z naravnimi procesi
– nezahtevne, nežlahtne rastline, npr. sorte gloga (Crataegus spp.)
– nezahtevne trajnice, npr. za uporabo užitnega zelenja

2. zahtevajo vir kalija in male količine dušika
– rastline, ki imajo zmerno rodnost, npr. ribezi (Curants spp.)

3. zahtevajo dodaten vir dušika, sploh pa kalij
– rastline z obilno rodnostjo, npr. kostanj, leska, oreh, jablana, hruška, nešplja, robida, marelica, murva, breskva in nektarina, slive
– užitne trajnice, ki jih pogosto in veliko žanjemo

4. potrebujejo veliko hranil, da rodijo po pričakovanjih. V gozdnem vrtu se pojavljajo v manjšem številu in sicer samo na dobro osončenih čistinah ipd. Potrebujejo vsaj 3-4x več vložkov kot visoko rodne rastline omenjene zgoraj. Rodnost za te rastline je težko dosegljiva brez letnega dodajanja komposta, gnoja ali drugih gnojil. V naravi se vsebnost takšne količine hranil težko najde, kar se kaže v posledicah (bolezni, škodljivci, izpiranje hranil v podtalnico) in zahteva veliko večjo nego.
– enoletna zelenjava
– rastline vzgojene skozi mnogo let, da reagirajo na visoke količine dušika in kalija v zemlji
– pričakuje se hitra in bujna rast

Trajnostno zagotavljanje rodnosti / hranil

Tradicionalno ekološko vrtnarjenje se zanaša na doma pridelan kompost za vzgojo enoletne zelenjave in drugih rastlin. V gozdnemu vrtu se ne zanašamo na uvoz komposta, zastirke ipd., ampak skušamo vse to zagotoviti na licu mesta – z ustreznim načrtovanjem, zasaditvijo in nego.

Ostala pomembna področja pri ustvarjanju gozdnega vrta

Da ne bo članek predolg, bom počasi zaključil. :)

  1. Z leti sem ugotovil, da je eno izmed zelo pomembnih področij vzgoja  domačih dreves, grmov in drugih rastlin – iz semena, s cepljenjem, potaknjenci itd. Prihranimo veliko denarja in se kaj novega naučimo.
  2. Kako bo gozdni vrt zastavljen je predvsem odvisno od posameznika in seveda od dane lokacije. Nima se smisla obremenjevati s tem, da mora zgledati točno tako, kot smo videli na kakšnem filmčku, sliki ipd.
  3. Pri ustvarjanju sem spoznal pomembnost predpriprave površin za sajenje dreves, grmovja, trajnic, saj imamo kasneje veliko manj dela s pletjem, košnjo, uvažanjem komposta itd. Posamezne manjše otočke je bolje združiti v eno celoto in jo dobro pripraviti.
  4. Gozdni vrtovi so primerni tudi za komercialne namene, seveda pa je temu primerna tudi oblika in dizajn.
  5. Manj je več oz. manjše je večje! Veliko hitreje se lahko širimo, če smo ustrezno in učinkovito poskrbeli za neko površino, kot pa, če začnemo z veliko površino in se v njej “izgubimo”.

Ste navdušeni?!

Vabljeni na praktične oglede, ki jih prirejamo na naši domačiji:

Video inspiracija iz tujine:

Knjige:

Debatiranje o gozdnih vrtovih na slovenskem forumu Gartlc:

 

Dodaj odgovor