“Odpri se” – mladinska izmenjava ERASMUS +

Odpirajmo sebe, odpirajmo svet11798347_10207873260216395_829056907_n565b4d6379938.jpg

Utrinek iz izmenjave: http://tinyurl.com/movieOpenUP

»Odpreti se pomeni vzpostaviti močen in uravnovešen tok dajanja in sprejemanja skozi brezpogojno ljubezen.« To je definicija, katere moč sem začutila med udeležbo na mladinski izmenjavi »Odpri se«, omogočena s strani programa Erasmus + Mladi v akciji, ki se je odvijala preko Društva Domačija Pr’ Nebavec v Dragovšku. Izmenjava se je odvijala v času od 14.8. do 27.8. in je vključevala 20 mladih ljudi iz Nemčije, Hrvaške, Italije in Slovenije. Danes živimo v svetu, kjer je um naše glavno orodje za vsakodnevno delovanje, večino časa pa zapostavljamo ostale aspekte, ki so prav tako pomembni za celovitost in polno življenje. Naša pot odpiranja se je začela s pomočjo različnih metod spoznavanja in treniranja štirih aspektov človeka, ki zajemajo telo , um, duh in čustva. Pri samem procesu odpiranja je zelo pomembno, da dosežemo točko, kjer so ti aspekti v dinamičnem ravnotežju. Dandanes v naši družbi to pomeni predvsem, da um v našem delovanju nima več glavne vloge. Vsi imamo v sebi izdelano sliko o tem kakšni smo, o stvareh, ki so nam pomembne, o stopnji naše iskrenost, prijaznosti in odprtosti. Vse te stvari so realnost le v svetu, katerega smo navajeni in v katerem že znamo delovati. Osebna predstava o meni se je porušila po parih dnevi življenja na izmenjavi in domačiji Pr’ Nebavec. Skozi različne aktivnosti je bilo potrebno preseči svoje meje udobja, se soočiti z svojimi strahovi in skritim predeli sebe, za katere še sam nisi vedel, da jih skrivaš pred sabo. Skozi vse te izkušnje, te obda občutek, da ne veš več kdo si. Odpre se ti nov svet, svet sebe, ki ga še ne poznaš, sam sebi postaneš tuj. Pa vendar ti je kljub vsem tem spoznanjem lažje, končno lahko zadihaš s polnimi pljuči, vse izgubi svoj pomen in ga spet najde, stari vzorci in navade se razkrijejo in takrat jih lahko odvržeš stran, če ti ne služijo več. Ugotoviš, da so lahko stvari tako preproste in s tem odidejo vse težave, ki si jih sam ustvaril v svojem življenju. Ko se naslednje jutro zbudiš, imaš v sebi polno srce hvaležnosti. Že samo s tem, da odpreš oči si hvaležen za to darilo, ki ti je bilo dano ob rojstvu. V vsaki še tako mali stvari znaš prepoznati kako edinstvena in posebna je, svet postane lep na vsakem koraku. Hvaležen si za vsako kapljo dežja, ki pade nate, vsak sončni žarek, ki se te dotakne in te ogreje, za zemljo, ki te hrani in ti da energijo, za spoznanje o tem, kako čudovito je hoditi bosih nog, kako ne potrebuješ lastne postelje, da se dobro naspiš in kako luksuzno kopalnico lahko nadomesti kompostni WC in solarni tuš ob vrtu. In ravno v tej preprostosti je vsa lepota. Ko se na ta način povežeš sam s sabo in naravo, postaneš bolj odprt za ljudi, saj znaš opaziti in začutiti kako smo vsi na nek način povezani. Skozi delavnice metode odprtega prostora (ang. Open space) ti postane jasno, koliko znanja je v vsakem posamezniku in kako lahko to znanje postane tudi del tebe, s samim dajanjem in sprejemanjem. In to je namen odpiranja, da stvari stečejo od mene do tebe, se izmenjajo in povežejo v eno celoto, katere del smo mi vsi. Skozi glasbo, bobnanje, ples in capoiero smo se sprostili, začutili svoje telo in razvijali svojo ustvarjalnost. S pomočjo igranja vlog smo postali klovni. Z igro dogodivščin smo postali raziskovalci in spoznali čudovit okoliš Dragovška, Štangarskih Poljan, Male in Velike Štange, Zavrstnika in Volčje jame. V manjših skupinah smo sledili skritim namigom in izzivalnim nalogam, ki so nas vodile po skrivnih poteh, na katerih smo od blizu spoznavali lokalno skupnost, domačine, domačo hrano ter še kaj. S sprehodi po vrtovih in prelepi naravi smo se naučili veliko o uporabi zelišč in permakulturi, ter v sebi vzbudili moralno odgovornost, do sebe, drugih ljudi in okolja. Z delavnicam različnih masaž in akro-joge smo se še bolj povezali in spoznali, kako lahko fizičen dotik prispeva za še bolj globok odnos med ljudmi. Najbolj pomembno pa je to, da smo se naučili biti ljudje, skupnost, družina, bratje in sestre in občutili kako tiha in hkrati glasna je lahko tišina. To je tisto, kar sem dobila na domačiji Pr’ Nebavec, ponovno srečanje s sabo, vrnitev k osnovam, na katere sem popolnoma pozabila in priložnost za nov preprostejši začetek.

Avtor: Kristina Urbanč, udeleženka mladinske izmenjave »Odpri se« – »OpenUP«

Logotip_MOVITimages

Dodaj odgovor