Permakulturne počitnice za otroke (2015)

Na počitnicah za otroke smo približali naravo otrokom, da je postala njihova zaveznica in gozd njihov prijatelj. Učili smo se o skupnosti odraslih, mladih in otrok. Kako se lahko podpiramo in medsebojno učimo, kako se lahko z odprtimi očmi in srcem učimo od narave.
8 dni zabave, učenja praktičnih znanj, druženja s sovrstniki in spanja na seniku. Kaj je lepšega, kakor zbuditi se zgodaj zjutraj in bos steči po rosni travi v nov dan.
Prebudili smo vsako celico v telesu in majhnim korenjakom vdihnili življenje, saj permakultura ni le vrtnarska praksa, ampak način življenja in odnos do okolja. Vsakodnevni opravki na domačiji so otrokom krepili telo in duha, da so domov prišli z rdečico na licih in prebujenim telesom. Otroci (in tudi odrasli) so se soočali z različnimi “zmaji”, prepoznavali, da so del življenja ter da je življenje kljub vsem “težavam” radostna dogodivščina.
Učili smo se o človeku na celosten način, o telesu, umu, čustvom in duhu.  Ker je podpirajoča skuponost temelj zdrave družbe, smo se preko izkušenj na počitnicah učili  komunikacijskih veščin, odgovornosti, sprejemanja, povezanosti in pripadnosti ter spoštovanja. Vse to je spremljala igra, kreativnost in ljubezen.

Za podrobnejšo pokušino dveh enotedenskih počitnic v letu 2015 pa si odspodaj preberite naš DNEVIK, “poročanja staršem” na facebook strani Domačije Pr’Nebavec:

 

PRVA SKUPINA: 18.7. – 25.7.2015
(12 otrok in 13 odraslih)

Slike prve skupine

…prvi dan…

In kočno je nastopil ta veseli dan! Na parkirišču pri šoli v Štangarskih poljanah so se otroci poslovili od staršev in se skupaj z mentorji odpravili po gozdni poti do kmetije. Prvi vtisi so bili obarvani z vročino, ki nas preganja že nekaj dni. Najprej smo poskrbeli za suha grla, nato pa smo se odpravili do potoka, kjer smo osvežili preostale ude. Na travniku smo prek igre spoznavali pomen skupnosti, potem pa smo se odpravili na večerjo….toliko zaenkrat:)

…drugi dan…

Utrinki otrok:
– Kristijan: Sanjal sem morske pse. Počutim se, kot da bi bil v vodi…rad bi šel v bazen.
– Žan: Jaz sem danes kul…v vseh pogledih.
– Laki: Kako bi poskrbeli zase? Evan: Lepo, urejeno in ne grdo, ker je potem lahko vse narobe.
– Neznanokdo: Smo že znanci? Vsi: Ja. Neznanokdo: Smo že prijatelji? Evan: Mal. Ne glih čist.

…tretji dan…

ta tretji dan…
…zjutraj zelišča…ko smo odrasli bili učenci in smo se učili od otrok…Zala je že prava mala pehta…
…v trebuhu pošasti…včasih nam je težko, porgešamo dom, smo v neznani pustovlovščini…    a če počakamo, vse mine…in potem je spet lepo…
…in prvi dan praznovanja…ter obdarovanja…podelili smo posebna darila…takšna z zgodbo…zvečer pa smo se ob ognju soočili z našimi zmaji in strahovi…ter plesali z njimi v ognjenih zubljih…
…jutri nas čaka nov dan…očiščen vseh strahov…in poln nove energije…

…četrti dan…

Ta četrti dan ali imamo se noro fajn!
Ta veliki otroci smo malim otrokom predlagali, da bi bil ta dan “lazy day”in otroci so naše povabilo prav hitro sprejeli.
smile počutje
Prejšnji dan bojevanja z našimi zmaji nas je očitno vse malce utrudil.
Tako smo nekateri v gozdu škratom gradili bivališče … drugi smo pa raje ustvarjali z glino, vodenimi barvicami. Slednje smo uporabljali na najbolj nepredstavljivih mestih …
Bil je to tudi dan, ko smo se poslovili od Zale, Zare in Jakoba. Lepo se imejte dragi prijatelji in upamo, da se vidimo ponovno naslednje leto, takrat pa ostanete do zadnjega dne 😉

…peti dan…

Danes je peti dan permakulturnih počitnic za otroke! Domov gremo že čez 3 dni! Mila in Aleks: Zakaj ne bi mogli ‘met pol meseca počitnic? Ali pa vsaj 2 tedna.
smile počutje

Zjutraj nismo imeli običajne telovadbe, razgibali smo se tekom enourne hoje do Turistične kmetije Pr’Blaj. Tam nas je Vine pričakal s slastnim zajtrkom, jedli smo fige, občudovali krave (Lina je ugotovila, da obvlada mukavščino!), se igrali in lenarili. Tamali otroci skoraj niso hoteli nazaj domov. Na poti nazaj nam je Žan pokazal izvir, tako smo lahko pili iiiii in se špricali! Popoldne smo imeli cirkuško delavnico, za tem smo pa sami iz odpadkov izdelovali papir za herbarij. Spat smo šli zgodaj in jutri bomo lahko baje tudi dlje spali. Juhuhu!

…šesti dan…

Petelin je ‘ta velike’ poklical k delu že zgodaj zjutraj: “Sestanek ob 6.30.Kikiriki. Razčistino nedorečene stvari. Kikiriki. In potem smo veseli vsi. Kikiriki.” Delovne skupine soiskale rešitve na nerazjasnjena vprašanjam sestavili smo urnik do konca počitnic. ‘Ta mali’ so sladko spančkali do skupnega zajtrka. Tako smo vsi stopili v nov dan sproščeni in z nasmehi na obrazih.

Učna lekcija dne je: VODA. Otroci vedo že veliko zakaj je voda pomembna. Da moramo veliko piti, da jo ne porabimo samo za polivanje in je ne mečemo brezzveze stran, da voda kroži od izvirapreko nas in nazaj k rastlinam; kje lahko najdemo vodo in kako jo narava shrani… Kompostiranje in voda? Ste vedeli, da z vsakim splakovanjem v ‘normalnem stranišču’ odplaknemo 10 l pitne vode?! Če uporabljamo kompostno stranišče torej varčujemo z vodo, poleg tega pa pridobimo še dragocen kompost za rastline. Juhej za kompostni WC!

Praktičen prikaz kako varčujemo z vodo: če smo pametni, vodo ujamemo v ‘štirno’, če sno pa zeleni (beri modri), zasadimo okrog našega bivališča čimveč zelenih površin. Zemlja in rastline so najboljša shramba za vodo. Rastline so naša hrana v obliki vode in sonca. Brez vode ni paradižnika! Uh, prileglo si je tudi ohladiti tačke v tolmunu, ki smo ga skupaj ustvarili… Tisti, ki pa so ostali doma, so pridno pospravili hišo in skuhali kosilo.

Dober tek ob kosilu in nato za svojimi stvarmi… Nevihta, dež! Juhu za vrt in tuš za nas! Nato malica v hiši s sadjem, toplim kakavom in slastnim pecivom.

Spočiti in sveži so se otroci začeli pripravljati na predstavo. Kaj bo, je skrivnost do sobote; vabljeni! Nekateri so se lotili herbarija, balkonske debate ali kuhanja večerje. Ena družinica je pomagala pri kuhanju; rezali smo kruh za cmoke, čebulo, ribali bučke… Sledi direndaj večerja; zeljna solata, bučkina polenta in uresničene želje otrok – šmorn! Pa lahko noč pod zavetjem senika!

…sedmi dan…

Dan smo pričeli z ustvarjanjem. Nekaj otrok je navdušeno raziskovalo vsebino Prijinih škatel za ustvarjanje nakita. Uhani s peresi od domačih kur, opletanje žičke, pisane perlice in prejice. Vsak otrok je našel svoj način, da naredi nekaj, kar mu je všeč. Nastali so uhani, zapestnice, verižice in lovilci sanj. Medtem so drugi otroci dokončali izdelovanje papirja ter herbarije.

Val ustvarjanja je zajel tudi mentorje, ko smo se vsi skupaj lotili poslikave majčk. Kokoši Dinozavra, Črni vran, Zen ter druge so nam bile v navdih in slogan teh počitnic je tako Perma-KU-ltu-RA.

Nekatere kokoške so se odpravili v gozdno lepotilnico, da bi na sobotni predstavi izgledale kar se da fantastično. Ostali se z izgledom nismo tako obremenjevali a smo vseeno z veseljem sodelovali na vaji za predstavo.

Zadnji skupni večer smo preživeli v krogu. Naučili smo se novo pesmico “zrak mi daje krila, voda me pomirja, ogenj daje iskro, zemlja zdravi me”. Podelili smo, kaj nam je ostalo v spominu in se spominjali kako so nekateri padli v robide ali koprive, kako se je pokvaril palični mešalnik, kako smo vstajali, hodili po gozdu, se polivali z vodo, jedli dobro hrano, spoznavali domače živali, se družili ob ognju… Nato smo drug drugemu napisali lepo sporočilo. Ko se je že dodobra znočilo smo zakurili ogenj, velik kres, ki so ga pomagali pripraviti otroci. Sedeli smo ob ognju in opazovali bliskanje v daljavi. Mnogi smo zaspali ob ognju, a bližajoča nevihta nas je na koncu pregnala na senik.

…osmi dan..

…kreativni kaos.
…nekateri pospravljajo…drugi pakirajo in iščejo…tretji jokajo ker ne najdejo majce in bo mami jezna… sicer jim ni toliko mar za majco.
…mentorji se trudijo, no, večina stvari je prišlo na svoja mesta…

…tu pa tam v skritih kotičkih vidiš dva otroka…vedno druga dva in v različnih kotičkih…čisto mirna, v posebni atmosferi, drugačni kot vrvež naokoli… en snema in sprašuje, drugo odgovarja… hmm.. nek intervju… baje da se snema nek film…

…priprava na predstavo na seniku, zadnja hitra vaja…  in hop, starši so tukaj…
…čudovita predstava za starše oz. kar potovanja čez naš ves teden… kaj smo se naučili…kaj smo počeli, kaj smo imeli radi, kaj nam je bil izziv…kako so nas navdihnile kokoši…kako smo se imeli radi..

 

DRUGA SKUPINA: 1.8.  – 8.8.2015
(22 otrok in 15 odraslih)

Slike druge skupine

…prvi dan…

…včeraj smo pozdravili otroke na drugem terminu permakulturnih počitnic na domačiji pr’ nebavec…
…še pred tem pa smo mentorji jutro in dopoldne namenili uglaševanju in povezovanju…
…prihajajoči teden bo na kupu 22 majhnih ”ta velkih” in 15 velikih ”ta malih”…pravo malo pleme…

…prvo popoldne smo se najprej spoznali s prostorom domačije, poslušali zgodbo o skupini junakov in skupnosti čudežnih bitij skupaj z živalmi, se predstavili in spoznali, ter se odpravili na bližnjo jaso, kjer smo raziskovali kroge…v življenju, v naravi, med ljudmi…
…večer smo posvetili razvrščanju in nameščanju opreme, spalnih vreč in plišastih prijateljev…
…pred odhodom v deželo sanj pa smo zakurili ogenj, se posedli okoli njega, malo zaigrali in zapeli, ter na koncu poslušali zgodbo za lahko noč..

…drugi dan…

…po kosilu smo se ”razpršili” naokoli…in si vzeli čas zase…pa tudi za druge…počitek, glasbeno in likovno ustvarjanje, zvočna kopel, tuširanje in kopanje, sprehod v gozd, klepetanje in lovljenje…vse to in še več smo počeli popoldne…včasih vsi skupaj, včasih v manjših skupinah, včasih vsak sam…

…dan je minil v znamenju osjih pikov…roke, rame in glave smo si mazali s čebulo, česnjem in na boleča mesta polagali ledene obkladke…po petuih pikih lahko z gotovostjo potrdimo, da čebula resnično deluje…ni oteklin in ni bolečin:)…

…tretji dan…

…dan portretov in avtoportretov, dan iger in razigranosti, dan gozdnih dogodivščin, dan praznovanja in obdarovanja, dan prekrasnih sončnih žarkov in dan pravljičnega večera…

…po zajtrku in jutranjem posvetu smo se najprej začeli igrati…samuraje, malo smo se zavozlali in odpletli ter preizkušali trdnost mostu…že na začetku dneva smo tako dan posvetili prešerni otroški razposajenosti…
…pred kosilom smo se pogovarjali še o skrbi za pravično delitev naših presežkov…in ugotovili, da je tudi denar lahko smet, če ga je preveč na kupu…

…v gozdu pa smo popravili škratovo hiško in jo tudi malo okrasili…
…spet so nas pikale ose in komarji…nič posebnega:)…

…po kosilu smo se obdarovali s prav posebnimi darili…vsak od nas je podelil njemu ali njej ljub predmet in o njem povedal njegovo zgodbo…kakšne zgodbe vse je bilo slišati…dobili smo darila z ”dušo”, namenjena prav za nas…
…pozno popoldne smo si vzeli ”na off”…otroci so se odločili, da bi bili raje prosti, zato smo se razkropili po kmetiji in se zabavali tako kot smo si želeli…nekateri so bobnali, drugi so se pogovarjali, tretji so odšli na sprehod, spet četrti so metali obroče visoko v zrak…
…zvečer smo po včerajšnem premoru spet zakurili ogenj, se posedli v krogu in poslušali pravljico o sapramiški in korenčkovem palčku…

…po tem pa spat…tokrat pod oreh…

…četrti dan…

…megleno jutro nam je orosilo spalne vreče in odeje…a nam jih je zgodnje jutranje sonce hitro osušilo…
…po jutranjem zajtrku, smo se zbrali v krogu za posvet, katerega vprašanje je bilo za kaj smo hvaležni…za dobro hrano, za nove prijatelje, za zanimive stvari, ki se dogajajo, za vsak trenutek…

…ko se je sonce začelo dvigovati in nas božati s svojimi dopoldanskimi žarki smo zapeli pesmi, malo zaplesali, nato pa smo se odpravili na vrt in travnik, kjer smo nabirali zdravilne rože in zelišča…otroci so jih kasneje tudi predstavili ostalim…ognjič, ameriški slamnik, rman, meta, melisa, maslenka, žajbelj..
.
…po dopoldanski malici je bila na vrsti dogodivščina dneva…nahrbtnike smo napolnili s sadjem in vodo terr se odpravili v dolino do vaškega potoka…najprej po gozdu in čez travnik…potem pa navzgor po potoku do majhnega tolmuna…in nato…čofotanje, polivanje in špricanje, potaplanje in tunkanje, lovljenje, vriskanje in smeh, smeh, smeh…vmes smo tudi dogradili naš tolmun in ga malo popravili…pod budnim očesom naših gradbenih mojstrov…
…ko smo se vrnili, nas je čakalo pozno kosilo in veliko, veliko dobrot na mizi…

…kar je še ostalo od popoldneva smo ga namenili ustvarjanju…glasba ter risanje in slikanje…nekateri pa smo si malo odpočili v meditacijski sobici na podstrešju:)…

…po večerji pa smo si ponovno pripravili kino na seniku in uživali v starih risankah, vse dokler nas ni poklicala luna in nas je noč zazibala v sladke sanje…

…peti dan…

…odprt dan vsega mogočega…
…po zajtrku najprej jutranji posvet…tokrat v manjših skupinah…krog poslušanja in zaupanja…za deljenje občutkov, želja, masaže, pesmic…

…nato pa odprti prostor ali tržnica različnih aktivnosti…odrasli smo ponudili naše znanje in izkušnje, otroci pa so se nam pridružili pri skupnem ustvarjanju…kuhanje, delo na domačiji, igrice, lenarjenje, izdelovanje herbarija in zeliščnih krem…pa seveda obvezno fotografiranje…tudi otroci sami so lahko predlagali svoje aktivnosti…plezanje po drevesih in kopanje v tolmunu…

…popoldne je bilo namenjeno praznovanja…glasba, petje, torta in rojstni dan…vse najboljše Ožbej je odmevalo pod toplarjem…
…proti večeru smo zopet ponudili tržnico aktivnosti…tokrat bolj umirjeno in v manj skupinah…spet kuhanje, izdelovanje nakita, odhod v gozd, opazovanje kokoši v kurniku…

…po večerji pa tradicionalno druženje ob ognju…tokrat ob glasbenem repertoarju ahaca in areha na violini in ukulele basu…

…pred spanjem smo si privoščili še svečano gong uspavanko in počasi utonili v zaslužen spanec…ter splezali v svet sanj…

…šesti dan…

…navsezgodaj smo se vsi skupaj odpravili na sosednji hrib…obiskali smo kmetijo rodež, kjer smo si ogledali krškopoljske prašiče in domačijo blaj, kjer so nas vine, vesna, vida in mama, pogostili s slastnim zajtrkom…
…pri vinetu smo imeli veliko prostega časa, ki smo ga nekateri izkoristili za igranje in zabavo, drugi smo poležavali in lenarili, tretji pa smo se pogovarjali in kramljali…ker nam je ščasoma postalo vroče (sonce je že prišlo visoko na nebo), smo vzeli vrtno cev in si uredili poletni tuš…kar na travniku in cesti smo se polivali z hladno vodo in se osvežili pred odhodom domov…

…po poznem kosilu smo otrokom pripravili prav poseben počitek…v senci oreha smo polegli po senu in poslušali udarce gonga, ki so nas prav počasi zazibali v popoldanski spanec…

…popoldne je bilo ustvarjalno in sproščeno…izdelovali smo lovilce sanj in se družili…raziskovali še neodkrite kotičke domačije in pomagali pri hišnih opravilih…

…zvečer pa… se je zgodila prava mala zabava…povsem spontano in nenačrtovano smo se zbrali v hiši in zelo glasno zabobnali ter zapeli in noro, noro zaplesali…

…pred spanjem smo imeli še nekaj jokalnih vložkov, za katere smo poskrbeli z božanjem in crkljanjem…

…sedmi dan…

…po jutranjem posvetu, ki nas je spomnil, kaj se nam je lepega zgodilo smo dopoldne namenili poslikavi in ustvarjanju spominskih majic, ter drugim umetniškim akitvnostim…

…po kosilu so nekateri odšli v gozd, do škratove hiške in tam zganjali vse mogoče vragolije in norčije, ostali pa so ostali na domačiji in pomagali pri vsakdanjem delu…
…proti večeru smo začeli tudi s pripravo na sobotno predstavo za starše, določili kaj bomo počeli na predstavi in pripravili vsebino…

…zvečer smo se še zadnjič zbrali ob ognju in pogledali kaj se nam je čez teden dogajalo…v krogu smo podelili najlepše in najsrečnejše trenutke ter izrazili našo hvaležnost v tem tednu…
…nekateri so zaspali že med večernim petjem, nekateri pa so ostali skupaj še dolgo v noč…

…osmi dan…

…sobota…praznovanje…dan odhoda…
…zjutraj smo se, kar dolgo zbujali…nekateri…
…po zajtrku je bilo najprej potrebno pospraviti in v red spraviti vse obleke, igrače, spalne vreče in čevlje…in vse ostalo tudi…kot vsako leto nekaj reči ni našlo svojega lastnika, zato smo otrokom ponudili dražbo izgubljenih predmetov…tudi po koncu dražbe je še vedno ostalo nekaj stvari…

…pred kosilom smo imeli prvo generalko za prihajajočo predstavo za starše popoldne…razdelili smo se v skupine in izpilili vsak svojo točko…poiji, glasba, petje, ples, gong…

…po kosilu so že začeli počasi prihajati prvi starši, tako da smo med njihovo pogostitvijo uspeli pod streho spraviti še krajšo verzijo generalke (le v besedah)…potem pa se je začelo glavno in končno dejanje…s starši smo podelili vse pesmi, ki smo se jih naučili, zgodbo o škratih in drugih čudežnih bitjih, pokazali kako smo se naučili vrteti poije, pod toplarjem smo pripravili razstavo umetniških izdelkov…

…po zaključeni predstavi smo še malo pokramljali in izmenjali izkušnje s starši, potem pa so se otroci skupaj s starši odpravili, najprej do škratove hiške in nato proti domu…

…hvala vsem, ki ste pomagali soustvarjati čudovit teden…

Dodaj odgovor