VRT BREZ PREKOPAVANJA | ZASTIRKA | NEGA TAL

KAKO USTVARITI IN NEGOVATI VRT BREZ PREKOPAVANJA

Pot nas bo najprej popeljala k naravnim vzorcem, v svet vrtnih tal, plevela, zastirke, najboljše zastirke. Nato se bomo seznanili s pripravo novih in obstoječih vrtov in nego vrta skozi sezono. Z vami želim deliti znanje in izkušnje, saj v letu 2014 brez prekopavanja vrtnarim že sedmo leto. Poleg obilnih in zdravih pridelkov me vrt obdari s kvalitetno, rahlo, rodno, zračno in živo zemljo.

Trajne potke in gredice so odličen začetek!

IMG_5677

Plast komposta in sekanci povrhu. Tla niso prekopana!

IMG_5692

Ali je vrtnarjenje brez prekopavanja sonaravno?

Velik poudarek je v posnemanju naravnih vzorcev! Eden izmed pomembnih vzorcev v naravi je pokritost tal. V naravi je zelo malo gole zemlje. Ta pojav v večini primerov ustvari človek, naravno se pojavlja samo ob večjih ujmah ipd. Kjerkoli se pojavi gola zemlja, se narava hitro odzove in tla ponovno pokrije, največkrat s pionirskimi rastlinami, kasneje pa z organsko snovjo na površini tal.

Več prekopavanja, več plevela?

Pri prekopavanju in drugih podobnih posegih uničimo strukturo tal in zemljo izpostavimo naravnim dejavnikom. S tem aktiviramo seme plevela (pionirske rastline). Začne se proces izboljšave strukture tal s pomočjo korenin in nadzemne mase teh rastlin. Če v tla ne posegamo in jih namesto tega zaščitimo z zastirko, je plevela bistveno manj, poleg tega se hitreje in lažje odstrani.

Bistvo je torej v zaščiti vrtnih tal?

Zdrava vrtna tla so bistvenega pomena. Gradnik zdravih tal je življenje v tleh, ki ga je potrebno negovati in spodbujati. To dosežemo s posnemanjem naravnih vzorcev – tako kot narava, tla zaščitimo, saj v nasprotnem primeru golo zemljo dež zbije, veter jo izsuši in odnaša, sonce pa jo zapeče. Vsak vrtnar pozna zgodbo o razpokanih tleh in začaranem krogu stalnega okopavanja. Z minimalnimi posegi in dobro zaščito tal se temu izognemo.

Presušena, zbita in razpokana tla na vrtu, ki jih je potrebno skozi sezono dostikrat zrahljati – vemo in znamo bolje!

Ali nam zastirka pomaga pri zaščiti tal?

Zastirka je neprecenljiva. Z njeno pomočjo ohranjamo tla vlažna, nepremočena, rahla, zračna, rodna in živa.

Kaj je zastirka?

Vsaka organska snov, ki jo položimo na površino tal in je ne vkopljemo v tla.

Kdaj zastirati?

Optimalno je pred zimo ves vrt zastreti in pripraviti na novo sezono. Zimske razmere močno poškodujejo tla. Z zastiranjem pred zimo marsikaj pridobimo, saj zemlja na pomlad ni premočena in zbita, grede pa so hitreje na voljo za setev in sajenje. Vrtnarji zares gojimo tla in ne rastlin – ustrezno negujmo tla in bomo opravili najpomembnejši del vrtnarjenja.

Na temu mestu je vrt že več let. Na jesen zastremo z 2 cm plastjo komposta + listje. Tudi paradižnike se da gojiti na ta način, pa paprike, kumare in vse druge plodovke.

IMG_5839 IMG_6090 IMG_6100

Ali nam lahko zastirka povzroča težave?!

Kot vidite, je naš ključni pomočnik zastirka. Ampak z njo je lahko veliko težav – polži, voluharji, težave pri setvi ipd. Zato že takoj na začetku usmerjam vašo pozornost na najboljšo zastirko, ki nam teh preglavic ne povzroča!

Dostikrat dobim vprašanje: »Katera zastirka je najboljša?« Prišel sem do spoznanja, da to ni pravo vprašanje. Zdaj se vprašam: »V kakšnem stanju je razpoložljiva organska snov?«

Najboljša zastirka je skompostirana organska snov. Kompost! Je najboljša zastirka, odlična. Hvala Charles Dowding-u, izkušenemu vrtnarju, ki me je navdušil za to. On vrtnari v podobni klimi, že 30 let, ekološko in to brez prekopavanja.

Tudi sam sem se v zadnjih letih prepričal, da je uporaba kompostne zastirke zelo učinkovita, saj so grede vedno pripravljene na setev in sajenje. Ima veliko drobnih delcev, vpije veliko vlage, zaradi črne barve se spomladi in jeseni hitreje zagreje, poleti pa dobro zadržuje vlago prvotne zemlje. Ne nudi zavetje polžem in jih bistveno manj prilvači, saj se površina komposta hitro presuši in ne vsebuje nerazpadle organske snovi. Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo, okopavanje ni potrebno! Odlično varuje tla in jih izboljšuje, saj hrani življenje v tleh.

Se pravi, kompost preprosto razprostremo na površino tal?!

Če vrtna tla vsako jesen pokrijemo s 3-5cm komposta, smo opravili odlično naložbo, ki traja približno eno sezono. Nikar komposta vkopavati v zemljo, uporabite ga kot zastirko in zaščito prvotnih tal! Narava opravi vse ostalo.

Kompost na gredah, listje na potkah, zelenjava v naših želodčkih. Vse brez prekopavanja. :)

11f

FINA in GROBA zastirka?!

Poudaril bi razliko med FINO in GROBO zastirko: fina zastirka je kompost (delno ali popolnoma skompostirana organska snov), groba pa je nerazpadla organska snov (kuhinjski odpadki, sveža trava, slama, sekanci, seno, jesensko listje, svež gnoj ipd.). Nerazpadla, neskompostirana zastirka nudi veliko hrane in optimalno zavetje polžem, privlači in nudi domovanje drugim večjim živalim, ki so velik izziv za vrtnarja. Kjer so problem polži in voluharji se takšni zastirki izogibam. Poleg tega ima marsikateri izkušeni vrtnar, ki začenja zastirati, težave, saj je navajen delati z golo zemljo. Pri setvi in sajenju se namreč pojavijo izzivi, kako sejati/saditi v zastirko – zamudno je, velik problem je setev drobnih semen ipd. Groba zastirka je sicer zelo uporabna in najde svoje mesto na vrtu, a o njej bomo več povedali kasneje.

Kompost oz. FINA zastirka se sliši fino, ampak jaz nimam dovolj komposta!!!
Alternativa je staran gnoj (vsaj eno leto star, po možnosti dobro preperel) in pa nezrel kompost. Oba s pomočjo zamrzovanja in odtajanja hitro spreminjata strukturo. Trik je v temu, da jih na vrt razprostremo pred zimo! Če jih pustimo na kupu, traja veliko dlje časa, da se skompostirata.

Vrtove torej negujemo s kompostom / nezrelim kompostom / dobro staranim gnojem?!

Gredice vsako leto v jeseni zastremo s 3-5 cm komposta ali staranega gnoja. To je najbolj praktično in učinkovito. Februarja in marca samo potolčemo grudice, kar ustvari fino obdelovalno površino, ki je primerna za setev/sajenje katerekoli zelenjave.

Slika spodaj – februar 2017, polovica vrta zastrta decembra 2016 z leto in pol staranim kravjim gnojem. Preostanek vrta bomo zastrli do konca marca. V idealnemu primeru bi bil pred zimo zastrt cel vrt.

VBP

Kako je s plevelom?
Del nege je tudi pletje. Dobro je biti dosleden, sploh spomladi. Najboljše je pleti čisto mali plevel, takoj, ko se pojavi. Čakati, da plevel zraste in nato pleti cel vrt se meni ne obnese. Če za zastiranje uporabljamo kompost, staran gnoj in drugo zastirko, ki ne vsebuje plevela, bo manj težav. Za pletje najraje uporabljam nihajno motiko. Nabavil sem jo tukaj > http://kupi.obilje.si/izdelki/nihajna-motika/?ref=25. Pozor, obstaja par “podobnih produktov – strgal”, ki nihajni motiki delajo krivico.

Nov vrt – brez prekopavanja – na travnati površini?!

Nov vrt je optimalno pripraviti pred zimo in sicer s kompostom, nezrelim kompostom ali z  leto in pol staranim gnojem. Material razprostremo na dano površino (travnik, zapleveljen vrt, gola zbita zemlja) 10 cm na debelo. Februarja in marca potolčemo grudice in tako ustvarimo fino obdelovalno površino. Spomladi sejemo in sadimo in smo pozorni na preživele trdovratne rastline, kot so ščir, osat in slak. Sproti jih pulimo in ohranjamo površino čisto. Kasneje prostor zapolni zelenjava in s plevelom ni več toliko dela. Če smo dosledni glede plevela je takšna površina brez dodatnega zastiranja primerna tudi za drugo sezono.

Spodaj je dober primer novega vrta brez prekopavanja na travniku. Decembra sem z dve leti starim kravjim gnojem zastrl travniško površino, 10 cm na debelo. V februarju in marcu sem po celotni površini potolkel grudice. Rezultat je fina, črna obdelovalna površina. Sadike zelenjave je v takšno površino užitek posaditi/posejati in gledati kako uspevajo. Na sliki glavnati ohrovt in solata v mesecu juniju. Robove vrta sem pokril s senom (ne priporočam, če imate težave s polži) in tako zamoril travinje, ki bi sicer sililo v vrt. Na sliki so med rastlinami dobro vidni mladi pleveli, ki sem jih nekajkrat razplevelil z nihajno motiko.

Spodaj na sliki mesec kasneje na isti gredi z drugega zornega kota: ohrovt, paprike, paradižniki, melone ter čista kompostna površina brez plevelov. Naslednjo sezono nisem potreboval dodatno zastirati.

Spodaj je še en primer travniške površine spremenjene v vrtno površino – travnik sem pozimi zastrl s pol leta uležanim gnojem 10 cm na debelo, v februarju potolkel grudice, spomladi pa posejal hokaido buče. Ker sem uporabil pol leta star gnoj takšna površina ni primerna za solatnice ipd. Predno so se buče dobro razrasle, sem tu in tam populil ščir in ostat. Rezultat po koncu sezone je čista kompostna površina in veliko buč. Tudi to površino sem naslednjo sezono koristil brez dodatnega zastiranja.


Smo zamudili idelano pripravo novega vrta pred zimo oz. pozimi? Travnik = nov vrt, spomladanska priprava?!

V temu primeru ne moremo uporabiti gnoja, razen, če je dobro skompostiran. Za najboljše uspehe uporabimo kompost, ki ga nanesemo 10 cm na travniško površino, brez vkopavanja in obdelave, le razprostremo ga po površini. Isto velja za močno zapleveljene površine, golo zbito zemljo ipd. Sejemo in sadimo lahko še isti dan, ampak bolje kakšen teden kasneje, da se kompost posede. Bodimo pozorni na trdovratne travniške plevele, ki bodo čez nekaj časa prišli na plano. Pulimo jih sproti, ni nujno da jih bo veliko, če smo res dobro zastrli (minimalno 10 cm). Če se ne želimo ukvarjati s plevelom oz. ga želimo popolnoma onemogočiti, lahko preko zastirke položimo še črno folijo ali kakšen drug material, ki ne prepušča svetlobe. V ta material naredimo luknje in posadimo željene rastline. Tak način je posebej primeren, če travniško površino zastremo bolj na tanko.

Travnik zastrt s 5 cm povprečne zemlje in 5 cm komposta + sajenje solat še isti dan.

07d

Od kje tebi toliko komposta?!

Kompostiram. :) Poudarjam – ko imamo vrtove vzpostavljene, so plasti zastiranja precej manjše. 10 cm sloj nanašamo na nove površine, kjer je travnik, zapleveljena ali zbita površina. Na začetku je pri ustvarjanju zelo dobro upoštevati tole smernico – bolje izbrati majšo površino in jo dobro zastreti, kot pa večjo slabo. Slednja vam bo hitreje ušla izpod “nadzora” (beri: nega). Dobro zastro površino boste lažje negovali in konec leta na njen ne bo plevela, kar pomeni, da se boste lahko hitreje širili. Ko so vrtne površine čiste plevelov je plast komposta 3-5 cm, enkrat na leto, optimalno v jeseni.

Kompostiranje

Listavka je strohnelo listje z vonjem po humusu in je odlična zastirka. Na spodnji sliki desno spodaj.

Na vrtu imam kar naenkrat veliko praznega prostora! Vse skupaj se zapleveli, zemlja postane zbita itd.

“Dober” primer je greda brez prekopavanja z rdečo peso. Na sliki je razvidno, da je zemlja zastirko povsem “pojedla”. Razlog je v temu, da smo v jeseni gola tla zelo na tanko zastrli. Pridelek je bil sicer zelo dober, ampak tla so bila hitro spet gola.

P1210035

Po spravilu pridelka so se gola tla hitro zaplevelila in zbila – znak, da tla niso ustrezno zaščitena.

Kaj lahko postorim v poletnem času za zdravje tal, bujen vrt in jesensko-zimsko pridelavo zelenjave?
Od poletja naprej, ko se določene rastline umaknejo z vrta, lahko po potrebi dodatno zastremo (ni potrebno, če tla niso gola). V vsakemu primeru čimprej opravimo nadomestno setev/sajenje. Z vrta se recimo umaknejo česen, solata, grah, zgodnje zelje, krompir, kasneje tudi rdeča pesa in podobno. Te površine zasejemo/zasadimo z radičem, endivijo, nizkim fižolom, kodrolistnim ohrovtom, radičem, motovilcem, zimsko solato, krebuljico, mizuno, pak-choi, blitvo, špinačo.

Kako zapolniti prazen prostor, s semeni ali s sadikami?

Moja preferenca je, da imam v poletnem času, ko se ustvari prazen prostor, še isti dan pripravljene sadike nadomestnih rastlin, kar pomeni, da nadoknadim vsaj 4 tedne rasti!

08gg

Kodrolistni ohrovt in radič, čudovita zelenjava za jesensko-zimski čas. Pod rastlinami je še vedno zadovoljiva plast komposta.

Kodrasta endivija.

Kaj narediti z gredami, ki bodo čez zimo prazne?
Tla je potrebno zaščititi, v nasprotnem primeru degradirajo. Gola tla na katerih nič ne raste so izpostavljena naravnim dejavnikom. Tla pred zimo zaščitimo z 3-5cm komposta. Tako smo vrtna tla zaščitili in hkrati pripravili na novo sezono. Če to naredimo imamo celo sezono mir in ne bomo imeli težav z golo zemljo sredi sezone. Na spodnji sliki so vidne prazne grede zaščitene s kompostom.

Kaj pa ustvarjanje in nega vrtov s pomočjo GROBE zastirke (seno, travinje, listje, slama ipd.)?

Grobo zastirko je najbolj priročno uporabiti na potkah in na tistih gredah, kjer rastline sejemo/sadimo več kot pol metra narazen – buče, bučke, paradižnik, krompir ipd. Pri grobi zastirki največkrat govorimo o gibanici. :) Več si lahko preberete tukaj > G i b a n i c a — vrt brez prekopavanja.

Nekaj primerov zastiranja in nege rastlin z GROBO zastirko

Del vrta sem v juniju zastrl z eno leto starim preperelim senom, potke pa s svežim travinjem.

Česen smo takoj po sajenju v oktobru zastrli s tanko plastjo komposta, 5cm listavke ter 5cm scefranega suhega listja.  Zastirka je v času pobiranja česna še vedno prisotna, kar pomeni veliko lažje spravilo česna, saj tla niso zbita.

Ali je to vse?

Saj veste, vrtnar se do konca življenja uči. Opisal sem vam nekaj vrtnih tehnik, ki vam pridejo prav ali pa tudi ne. Kljub vsemu, naravni vzorec pokritosti tal je univerzalen! Če ga spoštujemo in se golim tlem na vrtu izognemo, bo vrtnarjnje lahkotnejše in učinkovitejše.

Kako to izgleda v praksi? Vabljeni na naši domačijo Pr’ Nebavec. V nekaj urah za vas strnemo 10 letne izkušnje na področju vrtnarjenja, zastiranja, kompostiranja ter vzgoje sadik. Naslednji aktualen dogodek bo 7. oktobra 2017. Tukaj je povezava do vabila – [praktična delavnica] ZASTIRANJE in PRIPRAVA VRTA NA NOVO SEZONO. Če želite biti na tekočem glede terminov, všečkajte FB – Domačija Pr’ Nebavec ali pa nam pišite na info@prnebavec.si , da vas dodamo na mejling listo. Pomoč, nasvete in odgovore na morebitna vprašanja dobite v Facebook skupini  Vrtovi brez prekopavanja  in pa na največjem slovenskem rastlinskem forumu Gartlc v razdelku Vrtnarimo z naravo.

Permakultura?

Permakulturo ljudje dostikrat zamenjujejo za način vrtnarjenja. Velik del permakulturnega načrtovanja je pridelovanje hrane, a njeno delovanje je bistveno bolj široko. Permakultura nas uči etičnega načrtovanja človeškega bivanja in okolja – skrb za ljudi, skrb za zemljo in skrb za vračanje presežkov so temelj za permakulturno načrtovanje in delovanje. Na teh temeljih gradimo z načeli, ki nas vodijo do izbire pravih strategij, le te pa do ustreznih tehnik.

Permakulturnega načrtovanja se lahko naučite na 72-urnem tečaju permakulturnega načrtovanja. < klik

Če imate kakršnakoli vprašanja, me kontaktirajte in vam bom z veseljem odgovoril. Vesel bom predlogov, idej in konstruktivnih kritik. Želim vam dober zaključek oziroma začetek vrtne sezone. Pa veliko komposta!

Članek sem spisal za jesensko številko BioBrazde leta 2014 in ga za našo stran malo dodelal.

Obstaja tudi v angleščini, spisan za PRI (permaculture research institute) – PRI (permaculture research institute).

Pa tudi v srbščini, prevod iz angleščine.

Aljaž Plankl
permakulturno svetovanje, načrtovanje in izobraževanje

YouTube Kanal


Domačija Pr’ Nebavec
društvo za trajnostno bivanje
info@prnebavec.si | www.prnebavec.si | Facebook: Domačija Pr’ Nebavec

prnebavec.si

 

Dodaj odgovor